Naslov je, da ni naslova

Za ta zapis so mi že med tekmo po glavi švigali različni naslovi, zdaj pa se mi v glavi pojavlja prava nevihta vseh možnih naslovov. Na primer:
Ko partnerju pride prepozno, Danes ga pa res nisem mogel dati noter, To je bilo pa hitro in še nekaj takih netipičnih naslovov za teniško igro, a tako zelo popularnih za klike, ki se jih poslužujejo tudi v kakšnem drugem športnem časopisu.
Zdaj pa sedim za računalnikom in tuhtam, kako začeti. Naslovi v stilu Derbi 1. lige, Ni več poražene ekipe, Protenis blesti, Ko Gartner enostavno ne more zgrešiti, Ko Blatnik na mreži postavi zid – pa tudi ti niso pravi, saj lahko dvojica Protenis igra še bolje oz. je ekipa Nula je pijača, kot pravi legenda tenisa Ižo, začela slabo, potem pa sta malo popustila. Pa tudi ti naslovi mi niso všeč. Povedo premalo, a za zapisati knjigo o vsem dogajanju je premalo časa. Morda bom nekoč, ko bom pisal spomine, omenil to tekmo – še nekaj naslovov se sprehaja po moji televiziji (beri: glavi), tako kot napisi na ekranu nacionalnega operaterja na vrhu zaslona, ko želijo sporočiti kakšno pomembno novico.
Bi bil naslov lahko Izkušnje naredijo svoje, Ne diraj lava, dok spava, Naloži si le toliko, kolikor lahko poješ, Če ne znaš plesati, ne vabi na ples, Poštar je ugriznil psa ali kaj bolj normalnega in klasičnega, kot na primer Pravila so zato, da se upoštevajo, Spodnji servis je out, Nasprotnik je bil tokrat pretežak, Kar se Anžetek nauči ali morda Kaj te Anžetek nauči?
Seveda je nekje treba začeti in pred tem dvobojem je bilo čutiti – no, saj je tudi na drugih dvobojih, ki jim ne nižam pomena – pravi teniški naboj. Že ob vstopu na igrišče je bila bolj kot ne tišina ter popolna koncentracija. Spoštovanje nasprotnikov, s katerimi še nikoli nisem igral. Z igralcema, ki sta v Ljubljanski teniški ligi posameznikov splezala že zelo visoko. Kaj lahko pričakujem? Močne servise, zanesljive udarce iz zadnje linije, prodorne in dobro usmerjene voleje in seveda pijačo po tekmi.
Na nulo, ki je tako mikavna v imenu ekipe, si nisem upal niti pomisliti, na poraz morda za kakšno sekundo, zato sem vseeno s seboj imel za eno rundo. Čeprav ne vem, ali omenjena dvojica sploh pozna nenapisana pravila tenisa – da mora poraženec dati za pivo – saj do zdaj še nista izgubila. Teh nenapisanih pravil v tenisu je kar nekaj, a bolje kot te, ki so sicer zelo pomembni in del teniškega bontona, je treba poznati tista zapisana pravila. Igrišče morda res ni učilnica in tekma ni primeren čas za učenje, čeprav sta Dejan in Jošt gem za gemom prejemala lekcije teniške igre tako od Stojana kot tudi od Anžeta.

Bi lahko bil naslov Ali rekreativni igralci tenisa poznamo vsa pravila? Ali jih moramo? Ali je prestop pri servisu lahko samo preko osnovne črte ali je prestop tudi, če server stoji na sredini preko navidezne sredinske črte? Ali ste že kdaj klicali prestop? Ali si že kdaj serviral spodnji servis? Če serviraš spodnji servis tako, kakor to počnejo enfant terrible igralci na touru, zakaj potem še nikoli nisi klical prestopa?  Če bi – ali ko bom ???? – pisal za zgoraj neomenjeni časnik, bi bilo pred naslovom, kakršnim koli že, treba napisati BIZARNO ali ŠOKANTNO in še nekaj primerov bi lahko ukradel.

Na sliki smo tokrat z leve proti desni: Anže, Stojan - Potenis in  Dejan in Jošt- Nula je pijača, takoj po tem, ko smo prejeli odgovore na vsa vprašanja. Mi odgovor vemo – a vam ga še ne povemo. Lahko pa vam povemo, da je bilo dogajanje po tekmi polno smeha, dobre volje, pozitivnega zbadanja s ščepcem ščipanja. In tako kot so že davno tega dejali pater Ašič in bratje iz samostana v enem izmed svojih redkih zapisov o vrhunskih športnikih – igralec mora piti, ali pa ga je treba razbiti.
Stojan in Anže sta pila, medtem ko sta Dejan in Jošt tudi pila, a žal oz. na srečo jih je ekipa Protenis na igrišču tokrat razbila. Anže se je prepričal, da fanta poznata nenapisana pravila – če že nista bila zraven, ko so jih pisali – hkrati pa poskrbel tudi, da zdaj poznata tudi kakšnega zapisanega več.

V pričakovanju naslednjih tekem. Naj se tenis igra!