Še nkol tok doug

Anže, danes zvečer imamo prosto igrišče. Hmm, a greva mal igrati midva? Maa, kaj pa če bi morda ligo odigrali? Čak, pokličem koga, če bi morda lahko. Ura je 15, termin je ob 20:30. Kličem Šantla, kapetana ekipe Work in Progress, javi se, v dveh minutah pokliče nazaj, saj je moral poklicati partnerja. Evo, tekma potrjena. Se vidi, da še nista poročena, saj bi bil v nasprotnem primeru odgovor "ne". Tako pa imajo svoje zaročenke pravilno vzgojene in so jim na tekmo z ekipo Protenis zaželele srečo, medtem ko so žene ekipe Protenis ob novici, da imamo zvečer tenis, članoma zaželele vse kaj drugega.

Tekma se začne, a že prej med ogrevanjem se ob močnih servisih Grabovca Stojanu šibijo kolena. "Kako naj jaz to vrnem? Kam naj se postavim?" Nasvet Anžeta: "Pej mal nazaj … približno tja do Fužin, bo glih prav." A vendar prvi set dobi ekipa Protenis le z enim brejkom. Tenis je odličen, točke zanimive, k dobljenemu setu za ekipo Protenis pa je pripomoglo to, da svoje mladostniške zagnanosti WiP ekipa ni najbolje nadzorovala. Z bolj premišljeno igro, kjer je tudi Anže kazal, da vsega še ni pozabil in da je občutek za spin lob še vedno prisoten … a lej ga vraga. Kam je ta občutek odšel v drugi polovici drugega seta, mi ni jasno, saj je Anže vrhunsko pripravljen in nemogoče, da bi mu zmanjkovalo moči in koncentracije. No, pa saj gre.

Rezultat je 5:3 in 15:40 na servis Šantla. Evo, že pogledujem proti lokalu in odpiram pivo. Rekli bi, da delam račun brez krčmarja. In ja, krčmar se ni strinjal, da bi ga prišel pozdravit. Anže zgreši eno pa še drugo vezano match žogo in gremo dalje. No ja, samo ekipa WiP je šla dalje, ekipa Protenis je obstala. Stojan je z netipično igro zanj, pametno igro, držal priključek. Anže je našel še malo moči in v tretjem setu pri rezultatu 5:4 sta imela tretjo zaključno žogico, ter … evooooo ga! Si je Anže mislil, ko je udaril odličen forhend po paraleli. Grabovac se vrže v partnerski skok kot Boris Becker, le da v drugo stran. Žogica leti, Anže si želi, da bi padla v avt. Neee, žoga na črto. Taka nikakva, ki bi delala težave … aja, nobenemu, samo Anžetu, ki jo je poslal v mrežo.

In tako smo prišli do odločilnega tie-breaka, v katerem sta WiP povedla že 4:1. A trdoglavost in nepopustljivost ekipe Protenis, v kateri je bil en član že objokan – pa ne toliko zaradi tenisa, bolj zaradi tega, ker morda ta mesec ne bi dobil plače – sta pripeljali do preobrata in zmage v tie-breaku. Po dveh urah in pol, kar je še za tako izkušenega bivšega državnega prvaka in večkratnega zmagovalca zimske lige v dvojicah rekord, so se na koncu veselili vsi. Tak tenis podpišem vedno in tudi če sem zmagal, sem dal za rundo.

A le nekaj je še neznanka. Kako sem lahko preživel več časa na igrišču kot v lokalu ? Vsak lahko napreduje in tudi jaz se bom potrudil.
Do naslednjič – lep pozdrav iz Watchbara, kjer že nabiram minutke v dobro, da se naslednjič ne bi kaj takega ponovilo.

Na sliki vsi srečni.